Ko blondinka z lasmi do zadnjice pride k frizerju in izrazi željo, da bi postala črnolaska z lasmi do ramen, tvega, da je naslednji dan v službi nihče ne bo prepoznal. Ali da bo njen fant/mož/ljubimec (oziroma vse našteto v ženski obliki) padel v nezavest ob prvem pogledu nanjo. Spremembe so jasno lahko in negativne in pozitivne, lahko so minimalne ali drastične.
V nogometu smo jim priča redno, v Evropi še toliko bolj, odkar krovno organizacijo vodi Michel Platini. Ali človek reform, kot mu tudi pravijo. Na njegovem zelniku je, recimo, zrasla ideja o evropskem prvenstvu v trinajstih različnih državah. In o večjem številu sodelujočih na tem tekmovanju. Pa tudi lige prvakov se je sloviti Francoz lotil; ena od sprememb je bila takšna, da je še kako blagodejno vplivala na slovenski klubski nogomet.
Mariborski evropski uspehi v zadnjih nekaj letih so se rodili tudi po zaslugi Platinijevih posegov v sistem tekmovanja. Ker se je odločil, da bo ligo prvakov naredil bolj dostopno tudi za manjše klube. Mi, Slovenci, se nad tem kakopak ne smemo pritoževati, tisti iz večjih držav pa nad dejstvom, da je liga prvakov postala tudi oder za malčke, niso kdo ve kako navdušeni.
Nešteto je takšnih, ki trdijo, da je nekoč elitno tekmovanje izgubilo na teži, odkar se v skupinski klub prebijajo tudi klubi, kakršen je roko na srce in z vsem dolžnim spoštovanjem Maribor. In s tistimi, ki vihajo nos nad Platinijevo ureditvijo lige prvakov, se delno lahko strinjamo. Še zlasti zdaj, ko so se boji prevesili v odločilno fazo.
Nekoč smo že v osmini finala videli obračunom titanov, zdaj pa redno prihaja do dvobojev, ki so vse prej kot spektakularni. Saj ne, da želimo spektakel enačiti s kakovostjo. Če ni spektakla, še ne pomeni, da ni kakovosti. Morda bo nocojšnja tekma med Portom in Schalkejem izjemna nogometna predstava, tudi na obračunu med Bayernom in Šahtarjem bi se lahko kresale iskre. Toda, kot rečeno, to preprosto ni več to, kar smo bili nekoč vajeni v izločilnih bojih lige prvakov.
Uefa se ne glede na vse zagotovo ne razburja. Ne glede na vse liga prvakov še naprej iz leta v leto postaja večja kovnica denarja, milijoni se stekajo na račun, tudi če je namesto obračuna titanov na sporedu obračun malčkov. In tudi če je osmina finala razvlečena na več kot mesec dni. No, ne tudi, v tem primeru je denarja še več.
V Platinijevih očeh je vsak igralni denar gromozanska vreča z denarjem, zakaj torej teh ne bi bilo še več? Največ, kar je mogoče? Čeprav bi torej lahko govorili o razvrednotenju tekmovanja, pa je liga prvakov v finančnem smislu imuna na Platinijeve spremembe. In dokler bo ne glede na imena klubov vsaka tekma takšen posel, se bomo morali sprijazniti tudi s torkovim večerom, ko spremljanje nogometa sploh ni več povsem samoumevno dejstvo.
